Bil je duhovnik, pisatelj, začetnik slovenskega pripovedništva, poliglot (francoščina, nemščina, grščina, latinščina, italijanščina, ruščina, češčina, angleščina, madžarščina, srbohrvaščina) ter župnik v Višnji Gori od 1832 leta do smrti.

Rodil se je na Vodmatu. V času francoske zasedbe naših krajev, je obiskoval šolo in pod vplivom učitelja in vzornika Valentina Vodnika (1758-1819), ravnatelja obrtnih šol in učitelja humanističnih predmetov na bogoslovju, pesnika, časnikarja in jezikoslovca), je pisal in objavljal v slovenščini. Veliko je potoval po Evropi in Balkanu.

Bil je učitelj verouka in vzornik Josipu Jučiču poznejšem avtorju prvega slovenskega romana Deseti brat, med njegovim šolanjem v Višnji Gori.

Zgodnji opus obsega nabožno pisanje, litanije (Litanije od vsih svetnikov in matere božje), molitve (Duhovni studenec, Molitve za bolnike), mašne bukve, prevode ( prevodi Baragovih pisem o misionarskem delu med Indijanci v Severni Ameriki).

Poučno-strokovni članki, ki so bili objavljeni v Novicah : slovenske knjižne novosti,naravoslovje, ljudsko kmetovanje, čebelarjenje, vraže, zgodovina.

Leposlovna dela, ki so bila objavljena v Kranjski čebelici: basni, pripovedne pesmi iz ljudskega izročila.

Temelj slovenske literature je postavljen  v letu 1836 in se začenja s Ciglerjevo Srečo v nesreči.( prva slovenska povest), Kopitarjevo razlago glagolskih napisov in Prešernovo epsko pesnitvijo Krst pri Savici.

Dopisoval se je in prijateljeval z:

Antonom Martinom Slomškom (1800-1862), celovškim spiritualom, lavantinskim škofom in borcem za pravice slovenskega naroda, vrstnikom Franceta Prešerna.

Irenejem Friderikom Baraga (1797-1868), misionarjem, škofom Gor. Michigana, pisateljem.

Antonom Alojzijem Wolfom (1782-1859), ljubljanskim škofom, mecenom, avtorjem slovensko- nemškega slovarja in pobudnikom prevoda Svetega pisma.

Fran Levstik ( 1831-1887), literarni teoretik in kritik omenja pisatelja Ciglerja kot vzor leposlovnega pisanja za slovenskega kmeta.

Na grobnem spomeniku, ki danes že razpada, je tale napis, ki si ga je sestavil sam:

Tukaj trupla prah počiva,

Duša tam plačilo vživa,

kličem milo 'z temne jame:

moli, o prijatel, zame!