Višnja Gora je privablajala turiste že pred I. Svetovno vojno. Leta 1929 je bilo ustanovljeno Turistično olepševalno društvo.  Med obema vojnama so bile v Višnji Gori številne gostilne in nekatere med njimi so se ukvarjale s tujskim turizmom ( pri Omahnu, Turku, Nadrahu). Poleg gostinske ponudbe, so ponujale  sobe in prenočišča ter seveda nizke cene in dobro postrežbo. Turiste so privabljali z oglasi po različnih časopisih in vodnikih.

Pozimi pa je bila Višnja Gora center zimskih športov. Ugoden teren je bil zanimiv tudi nekaterim posameznikom iz Ljubljane, ki so leta 1934 ustanovili smučarski klub Polž. Med drugimi sta bila člana kluba tudi ing. Milan Šuklje in Rudolf Badjura, organizator slovenskega planinstva in smučarstva, pisec izletniških vodnikov in topograf.

Odprtje smučarskega doma na Polževem je bilo že januarja naslednjega leta, ko ga je blagoslovil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo precej ljudi. Skupaj s škofom se je v Višnjo Goro z vlakom pripeljalo nad 200 Ljubljančanov. (kronika župnije, l.1935). Smučarski turizem je zaživeli. Smučarji so prihajali z vlaki – tudi po sto. Poleg smučišča so turiste privabljala naravna, po več kilometrov dolga sankališča, kakšnih ne najdemo zlepa. Višnja Gora je kot zimsko letovišče zelo pripororočljiva.

Poleti pa je zaživel izletniški turizem. Turiste je privabljala predvsem okolica Višnje Gore. Mesto je tako postalo izhodišče za izlete na Stari grad, Gradišče, Kucelj in Polževo-Sv.Duh.

Poleg tega pa so zagnani turistični delavci leta 1937 slavnostno odprli bazen. Kopališče so zgradili s prostovoljnim delom  in malimi finančnimi sredstvi. To je privabilo ogromno turistov, saj kopališča ni bilo vse od Ljubljane do Novega mesta. Višnjani so z izgradnjo kopalšča naredili dobro potezo, saj je bilo dobro obiskano. Kopališče se je napajalo z vodo iz Višnjice.

V letih in desetletjih po vojni je turitem nekoliko stagniral. Kopališče so imeli v rokah različni upravljalici. Sedaj ga imata že 13. leto v najemu brata Gorše iz Višnje Gore. Kopališče sta kompletno obnovila (sanirala bazen, nove garderobe, tuši, urejene zelenice, zasajena živa meja). Na kopališču je tudi primerna gostinska ponudba.

Pri kopališču je vrsto let deloval tudi CAMP.

Turistično društvo je ponovno oživelo v zadnjih destetih letih. Leta 1997 je bilo ponovno uradno registrirano in z izvolitvijo novih odborov. Predsednik društva je bil od leta 1997 do leta 2004 Pavel Groznik, od leta 2004 do leta 2009 Liza Zavodnik Juhas, od leta 2010 pa društvo vodi Jurij Groznik. Društvo si prizadeva za lep in urejen kraj. Organizirajo se razne prireditve, pohodi, urejajo se stare nerešene zadeve, posodablja se način dela,...