Pesnica, pisateljica, zbirateljica krajevnega ljudskega izročila in kulturna delavka,  ki se je rodila med prvo svetovno vojno 12.8.1916 v Ljubljani. Po končani gimnaziji je želela se zaposliti. Takoj po vojni se je preselila v izpraznjeno dedovo domačijo v Višnji Gori (njen ded je bil Mihael Omahen, dedendolski župan Višnje Gore) in si ustvarila družino.

Nadaljevala je s kulturnim delom, s katerim je začela že prej ob prijateljevanju z Vido Tauferjevo, Lily Novy, Asto Žnidarčič in s kulturnim krogom, ki se je ob začetku vojne shajal v njihovem stanovanju v Ljubljani. Pesniški ustvarjalnosti je dodala zanimanje za ljudsko izročilo in je začela opisovati zanimive like iz novega okolja. To delo je prikazano v dveh knjigah, v Duhanu iz Višnje Gore (ČZP Kmečki glas 1993) in računalniško razmnoženi zbirki, izdani v samozaložbi, Višenjski zimzelen (1996).

Najpomembnejši delež v njenem literarnem ustvarjanju imajo pesmi. Izhajale so v Mohorjevem koledarju, Novi Mladiki, Zborniku občine Grosuplje, Družinski pratiki in v časopisih (Dolenjski list, Naša skupnost, Višnjan).

Ob 500 – letnici Višnje Gore je pripravila razmnoženo zbirko ŠOPEK.

Veliko je bilo nenatisnjenih zbirk, objav v glasilih, vendar pa poleg tega obstaja še drugo neobjavljeno gradivo , ki pa ni bilo upoštevano. V zbirki VRBA NAD TOLMUNOM (1996) So pesmi so razvrščene v šest skupin:

NA STOPNICAH SRCA (razmišlja o sebi, o pesniškem ustvarjanju, odtujenosti, bolečini)

SAMO ENA PTICA (so zbrane ljubezenske pesmi)

POLETI, POZIMI (opisuje razpoloženje v naravi)

DOMAČE OGNJIŠČE(pesmi se nanašajo na dom, družino, domače okolje)

TA ČAS (opisuje probleme od vojne do današnjih dni)

PRIJATELJEM (pesmi opisujejo prijateljevanje, kateremu je namenila dosti časa)