Košci, levem pritoku Višnjice, lepoto dajejo naravni gozd, globoka soteska in čudoviti lehnjakovi slapovi. Lehnjak, nekateri mu pravijo tudi lahkovec, je v geološkem pogledu najmlajši kamen. Apnenec se, raztopljen v vodi, v stiku z zrakom in ob dotiku z vodnimi rastlinami-večinoma so to mahovi-izloči v obliki rjave luknjičave kamnine. Nekdaj je to bil imeniten gradbeni material. Hiše zidane z njim, so bile suhe in tople.

Poleg Košce imamo pri nas še dve večji nahajališči lahkovca: Izvirk in Krko.

Veliko kamna z našega območja je vzidanega v zidove stiškega samostana.

Ime Košca je najbrž prvotno bilo Kožca, še prej pa Kašca. Zunanje sile namreč lehnjak na površini hitro načenjajo in drobijo v kaši podobne drobce. Ti se ob nalivih odplavljajo in odlagajo na mirni strani struge in jo tako spreminjajo.

( po besdilu g. Leopolda Severja)