Header image

Likovni ustvarjalci

Leon Koporc (1926 – 2003)

Slika srednjeveške Višnje Gore se nahaja v Mestni hiši

Leon Koporc je bil rojen leta 1926 v Ljubljani. Otroštvo je preživel v Višnji Gori, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Slikarstvo je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, ki jo je končal leta 1950 pri prof. A.G. Kosu. Dve leti kasneje je končal še specialko pri istem profesorju. V času svobodnega poklica se je v glavnem posvetil slikanju v olju, veliko pa se je ukvarjal z risbo, ilustracijo (knjige za Mladinsko knjigo, revije Ciciban in Pionir ter zamejsko revijo Galeb), malo grafiko (Ex libris) kopiranjem gotskih fresk, za Turistično zvezo Slovenije pa je likovno opremljal turistične prospekte. Leta 1959 se je zaposlil kot likovni pedagog, nato pa se po 18 letih znova vrnil v svobodni poklic.

 

Deloval je tudi na področju cerkvenega slikarstva. Ustvaril je 7 križevih potov, vrsto oltarnih slik in drugih sakralnih podob .

Razstavljal je na več kot 60 samostojnih in mnogih skupinskih razstavah in se več kot 70-krat udeležil slikarskih kolonij doma in v tujini.

Bil je tudi dolgoletni podpredsednik in častni član Društva Exlibris Sloveniae in večkratni član žirije za nagrado Mladinske knjige za ilustracije. O leta 1980 dalje je bil strokovni mentor likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Kliničnega centra v Ljubljani.

Ukvarjal se je tudi s filmom – v času pedagoškega udejstvovanja je prejel Badjurovo nagrado za osvojeno prvo mesto v kategoriji žanrski film.

Vse življenje pa je ostal tesno navezan na Višnjo goro, med drugim je ob 520. letnici mestnih pravic podaril Višnji Gori oljno sliko Legenda o višnjanskem polžu, ki je razstavljena v sejni sobi mestne hiše.

Leon Koporc je umrl 20. oktobra 2003 v Ljubljani.

Marko Šuštaršič (1927-1976)

Marko Šuštaršič - Višnja Gora

Marko Šuštaršič se je rodil v Cerknici. Del svojega življenja je preživel v Višnji Gori. Slikarstvo je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani v letih 1947 do 1953. Kasneje se je izpopolnjeval v Parizu, Amsterdamu in Haagu.

Prvič je skupinsko razstavljal leta 1953 v Moderni galeriji v Ljubljani. Sledile so številne razstave doma in v tujini.

Za svoj opus je prejel več prestižnih nagrad, med drugimi leta 1962 nagrado Prešernovega sklada.

V Mestni hiši v Višnji Gori hranimo njegovo podobo višnjegorske pokrajine.

 

Janez Kastelic

Janez Kastelic

Slikar in ilustrator Janez Kastelic se je rodil 1949 leta v Jerovi vasi pri Grosupljem. V letu 1954 se je s starši preselil v Višnjo Goro. Po poklicu je grafik. Je eden od tistih, katere je lepota in simbolika Višnje Gore priklenila s svojo verigo. Njegovi motivi so realistično obarvana mestna arhitektura in okolica, ki je tesno povezana z njegovim vsakdanjim življenjem.

Slikarske tehnike, pod čopičem ali peresom katerih zapisuje trenutke v nepozabnost, so olje, akril in perorisba ( tuš ).

Janez Kastelic je dolgoletni član Društva likovnih samorastnikov Ljubljana (DLS). Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah in extemporih po Sloveniji in tujini.

Doma nas razveseljuje s samostojnimi razstavami. V cerkvi sv. Ane v mestnem jedru je razstavljen Križev pot katerega je naslikal leta 2004 v akrilu.

Svoje slikarsko znanje in nadarjenost prenaša tudi na stensko slikarstvo (freske).

Kapelica v Dednem Dolu

S pomočjo umetnostnega zgodovinarja Janeza Škrlepa iz Mengeša je poslikal roženvensko kapelico v Dedendolu, nedaleč stran od cerkve sv. Tilna s tehniko suha freska ( barvni pigmenti na posušen omet). Motiv je poslikava Jelovškovih slik iz cerkve na Sladki Gori.

Janez Kastelic je kot ilustrator uspešno likovno opremil dve knjigi domače pisateljice Mihaele Jarc Zajc in Povest o Janezovi sreči, Ivana Sivca.

Podoba njegove stare Višnje Gore je tudi v uvodu spletne strani Turističnega društva Višnja Gora.

Gospod Kastelic domuje na Sokolski ulici 20, na samem vstopu v mestno jedro, ob znamenitem pufelturnu. Zlati polž, ki počiva pred njegovim domom priklenjen na verigo, kaže tudi enakovredno navezanost avtorja na domači kraj.

 

 

Štefan Horvat

Štefan Horvat - Pogled na Višnjo Goro

Štefan Horvat - Pogled na Višnjo Goro

Mentorica Štefana Horvata, dr. Branka Berce-Bratko, je zapisala: » Štefan Horvat je umetnik, ki že petdeset let likovno ustvarja, ambasador ljubiteljske likovne kulture, ekolog, izumitelj, elektronik, pedagog in politik iz Višnje Gore.«

Rodil se je 1932 na kmetiji v Otovcih, sredi Goričkega v Prekmurju. Od leta 1961 živi v Višnji Gori, kjer ga je pripeljala poklicna pot. Kot uslužbenec tovarne visokofrekvenčnih elementov Telekomunikacije Ljubljana, kasnejše Iskre, je s sodelavci opravljal pionirsko delo na področju raziskav elektroakustike (zvočniki, membrane, tuljave).

Leta 1990 se je upokojil in posvetil slikarstvu in inovatorstvu.

V svojem petdesetletnem likovnem ustvarjanju je uporabljal vse tehnike (risba, grafika, gvaš, olje) in vse motive: od portreta, tihožitja do krajin. Slednje so mu najljubše, za to mu lahko rečemo, da je poet te krajine. Nov izziv kateremu se zdaj posveča na področju slikarstva so Energetske slike iz puščavskega peska, prinesenega iz Egipta, ki jih dela v oljnati tehniki. Slike z motivi Egipta so nastale po večmesečnem študiju energij piramid.

Podarjene slike ( več kot sto) krasijo osnovne šole: Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Grosuplje, Šmarje Sap, Videm Dobrepolje; Dom starejših Grosuplje, Železničarski muzej itn..

Razstava v sklopu Aninega sejma 2010

Doslej je imel več kot 200 samostojnih in preko 400 skupinskih likovnih razstav doma in v tujini. Dobitnik je več nagrad in priznanj, med katerimi izpostavimo zlato plaketa v Torontu kot član ŽKUD Tine Rožanc, Jurčičevo nagrada in plaketo ter odlikovanje predsedstva Jugoslavije, ki ga je odlikovalo redom zaslug za narod s srebrno zvezdo in redom zaslug za delo s srebrnim vencem.

Inovatorstvo mu je prineslo več odličij doma in v tujini, med drugimi tudi medaljo Genius za štiri inovacije l. 2000 in srebrno priznanje za Varovalno ploščo proti sevanju v bivalnih prostorih Gospodarske zbornice Slovenije l.2003.