V Višnji Gori se je rodilo ali ustvarjalo veliko znanih osebnosti, tako na kulturno-umetniškem, kot tudi na športnem področju.

Pri tem lahko v posamezni kategoriji izpostavimo naslednje predstavnike:

Kulturni ustvarjalci

• Anton Tomšič (1842-1871)
• Janez Cigler (1792-1869)
• Josip Jurčič (1844-1881)
• Janez Čandek (1581 – 1624)
• Edo Turnher (1896 – 1963)
• Mihaela Zajc-Jarc (1916 – 2010)
• Angelca Škufca

Likovni ustvarjalci

• Leon Koporc (1926 – 2003)
• Marko Šuštaršič (1927-1976)
• Janez Kastelic
• Štefan Horvat

Znani športniki

• Ive Krevs (1912 – 1990)
• Drago Bregar (1952-1977)

The post Znane osebnosti appeared first on Turistično društvo Višnja Gora.

Višnjegorski polž

Polž kot simbol mesta ima svoj izvor v dragoceni polževi lupini-školjki, vdelani v baržun in masivno zlato. Iz školjke so pili mestni očetje ob slovesnih prilikah. Školjka je bila prikovana z zlato verižico na leseno podnožje.

Legenda pravi, da je beneškim Slovencem v boju z Atilo pomagal kranjski vojvoda, ki je imel v svoji armadi nekaj Višnjanov. Ko so se vračali iz vojne, so ob cestnem jarku našli smrtno ranjenega mladeniča. Pripeljali so ga na višenjski grad. Ko je nekoliko okreval (kot se spodobi ga je negovala graščakova hči), se je izdal, da je sin ovdovele grofice in da mu je oče umrl v boju s Huni. Gospod s Starega gradu je poslal sla v Benetke z veselo novico o usodi mladega gospoda. Presrečna mati je v zahvalo vzela najdragocenejše benečanske posode in druge dragocenosti z namenom, da jih podari gostiteljem. Med posodami se je nahajala tudi dragocena polževa lupina.

Pečat in grb

Pečat je bil okrogel, v premeru je meril 35 mm. Njegova posebnost je napis v nemščini, kar ga razlikuje od podobnih iz tega obdobja (1449 leto). Poleg tega ima za podobo pravi grb-to je obzidje s stolpoma v ščitu. Ohranjene so tudi Valvasorjeve risbe grba v Slavi vojvodine Kranjske in Knjigi grbov.

The post Simboli kraja appeared first on Turistično društvo Višnja Gora.

Najdbe iz prehoda bronaste dobe v železno dobo dokazujejo, da so okolico Višnje Gore že zgodaj poseljevali Iliri in Kelti. Najdbe hranijo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.

Na področju današnjega mesta Višnje Gore je bilo v rimski dobi vojaško naselje Magnisna. Ko so pred nekaj desetletji v Višnji Gori gradili vodovod so odkrili tudi rimske lončene vodovodne cevi.

Prvotno naselbino Stari trg pisni viri omenjajo že leta 1269. Naselbina se je ohranila vse do danes in leži nižje pod gričem.

Višnja Gora je tedaj že imela svoj pečat in nekaj trške samostojnosti. Cesar Friderik III. je Višnjo Goro leta 1444 razglasil za trg. Trg so zaradi vse hujših turških vpadov morali premakniti na višji grič. Zgradili so obzidje in obrambne stolpe, kar je bil tudi pogoj za pridobitev mestnih pravic.

9. julija 1478 je Friderik III. tedanjemu trgu podelil mestne pravice zaradi strateško pomembne vloge pri obrambi pred turškimi vpadi. Od srednjeveške naselbine je delno ostalo ohranjeno mestno obzidje in stolp ter razvaline Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stoletja (520 mnm).

Leta 1496 so Višnjani ustanovili mestno šolo, ki je bila 9. v današnji Sloveniji. Višnja Gora je imela tudi svoje sodišče, ki se je nahajalo v dvorcu višnjegorskih grofov. Sodišče so kasneje premestili v Grosuplje.

Pred drugo svetovno vojno je bil kraj sodni okraj, po njej občina, danes pa je krajevna skupnost znotraj občine Ivančna Gorica.

Mestece Višnja Gora v zadnjih letih spet dobiva prijazno in vzpodbudno podobo. Z okolico je zanimivo za mnoge mlade priseljence. Število prebivalcev se je v zadnjih desetih letih povečalo za več kot 11 odstotkov.  V kraju je bila urejena kanalizacija, energetsko je bil prenovljen vrtec Polžek, na Leskovški planoti zgrajen vodovod. Poteka več projektov, ki vdihujejo Višnji Gori novi zagon.

Višnja Gora ima svoj grb in zastavo.

The post Zgodovina kraja appeared first on Turistično društvo Višnja Gora.